Zapri oglas

Steve Jobs se je v začetku julija 1985 odločil obiskati Moskvo. Cilj je bil jasen – prizadevanje za prodajo Macov v Rusiji. Jobsovo delovno potovanje je trajalo dva dni in je vključevalo seminarje s sovjetskimi študenti računalniške tehnologije, praznovanje dneva neodvisnosti na ameriškem veleposlaništvu ali morda debate o zagonu ruske tovarne Mac. Združuje tako različne entitete, kot sta Sovjetska zveza v osemdesetih in Apple, ter dobesedno beleži različne bizarne teorije in zgodbe. Zato ne preseneča, da je zgodba o tem, kako se je soustanovitelj Appla skoraj zapletel s tajno službo KGB, povezana tudi s takratnim Jobsovim potovanjem v Sovjetsko Rusijo.

Tisti, ki malo pobližje poznajo zgodovino Appla, že vedo, da leto, ko je Jobs obiskal Moskvo, zanj ni bilo tako lahko. Takrat je še delal pri Applu, a je mesto izvršnega direktorja prevzel John Sculley in Jobs se je v marsičem znašel v nekakšni navidezni izolaciji. Vsekakor pa ne bo sedel doma z rokami v naročju, temveč se je odločil obiskati nekatere države zunaj ameriške celine, kot so Francija, Italija ali že omenjena Rusija.

Med bivanjem v Parizu se je Steve Jobs srečal s (takrat še bodočim) ameriškim predsednikom Georgeom HW Bushem, s katerim sta se med drugim pogovarjala o zamisli o distribuciji Macov v Rusiji. S tem korakom naj bi Jobs želel pomagati pri zagonu "revolucije od spodaj". Takrat je Rusija strogo nadzorovala širjenje tehnologije med navadnimi ljudmi in računalnik Apple II je v državi pravkar ugledal luč sveta. Ob tem je imel Jobs paradoksalen občutek, da je odvetnik, ki mu je pomagal organizirati potovanje v takratno Sovjetsko zvezo, delal bodisi za Cio bodisi za KGB. Prepričan je bil tudi, da je človek, ki je prišel v njegovo hotelsko sobo – po Jobsovih besedah ​​brez razloga – popravljat televizor, pravzaprav tajni vohun.

Še danes nihče ne ve, ali je bilo res. Kljub temu si je Jobs s službenim potovanjem v Rusijo prislužil zapis v svojem osebnem dosjeju pri FBI. Navedeno je, da se je med bivanjem srečal z neimenovanim profesorjem Ruske akademije znanosti, s katerim je "razpravljal o možnem trženju izdelkov Apple Computer".

Zgodba o težavah s KGB, ki smo jo omenili na začetku članka, je zajeta tudi v znani Jobsovi biografiji Walterja Isaacsona. Jobs naj bi jim »naredil zmedo«, ker ni poslušal priporočila, naj o Trockem ne govorijo. Vendar hujših posledic ni bilo. Na žalost tudi njegova prizadevanja za razširitev izdelkov Apple na ozemlje Sovjetske Rusije niso prinesla rezultatov.

.