David Hanak V ameriški reviji Wired se je pojavil zanimiv intervju z Applovim direktorjem trženja Philom Schillerjem in inženirjem iz ekipe za razvoj procesorjev Anandom Shimpijem (ustanoviteljem spletne strani AnandTech). Pogovor se vrti predvsem okoli novega procesorja A13 Bionic, v novem čipu pa se je pojavilo kar nekaj zanimivosti.
Lahko bi bilo te zanima
Ob robu intervjuja je bilo nekaj osnovnih povzetkov, ki opisujejo napredek, ki ga je Applova inženirska ekipa za SoC dosegla od lanskega leta pri oblikovanju novega čipa. Procesor A13 Bionic ima:
- 8,5 milijarde tranzistorjev, kar je približno 23 % več kot v primeru predhodnika A12 Bionic s 6,9 milijarde
- Šestjedrna postavitev z dvema zmogljivima jedroma z največjo frekvenco 2,66 GHz z oznako Lightning in štirimi varčnimi jedri z imenom Thunder
- Grafični procesor, implementiran v SoC, ima štiri jedra in je povsem lastne zasnove
- Poleg tega ima SoC (sistem na čipu) še en osemjedrni "nevronski motor" za potrebe strojnega učenja, ki zmore do trilijon operacij na sekundo.
- Celotna zmogljivost se je povečala za približno 20 % v primerjavi s predhodnikom, tako na področjih CPE, GPU kot Neural Engine
- Hkrati pa je celoten SoC do 30 % učinkovitejši od A12 Bionic
In prav zadnji omenjeni atribut je bil glavni cilj, ki so si ga strojni inženirji zadali pri razvoju novega čipa. Cilj je bil predlagati najučinkovitejšo zasnovo čipa, ki bi prinesla večjo zmogljivost in predvsem manjšo porabo energije. Čim učinkovitejša je zasnova čipa, lažje je doseči oboje, in čip A13 Bionic je uspel prav to.
Eden najbolj osupljivih primerov napredka v primerjavi z lanskim modelom je znatno povečanje računalniške moči na področju strojnega učenja. To se je na primer odrazilo v bistveno izboljšanem delovanju funkcije pretvorbe besedila v govor, torej možnosti, da uporabniku prebere nekaj besedila. Glasovni izhod v novih iPhonih je veliko bolj naraven, predvsem zaradi povečanih zmogljivosti na področjih strojnega učenja, ki so novim iPhonom omogočile boljšo obdelavo izgovorjene besede.
Fotogalerie
Razvojna ekipa, ki skrbi za snovanje novih procesorjev, po informacijah iz intervjuja podrobno preuči, kako posamezne aplikacije delujejo z razpoložljivimi viri, ki jim jih procesor daje na razpolago. To olajša optimizacijo novih zasnov čipov za najboljše delo z aplikacijami in čim bolj učinkovito uporabo virov.
To je na primer očitno pri aplikacijah, ki za delovanje ne potrebujejo posebej visoke zmogljivosti. Zahvaljujoč izboljšani optimizaciji te aplikacije delujejo z veliko nižjimi zahtevami po energiji procesorja in tako podaljšajo življenjsko dobo baterije. Po besedah Phila Schillerja na izboljšanje življenjske dobe baterije močno vpliva tudi strojno učenje, zahvaljujoč kateremu lahko čip bolje razporedi svoje vire ter deluje bolj učinkovito in do neke mere "avtonomno". To je nekaj, kar je bilo še pred nekaj leti nepredstavljivo.
Vir: Wired
