Michal Ždanský S 1. oktobrom 2012 je Apple uradno zaprl svoje glasbeno socialno omrežje Ping, ki ga je Steve Jobs predstavil septembra 2010 kot del iTunes 10. Socialni eksperiment ni pridobil naklonjenosti uporabnikov, umetnikov ali pomembnih partnerjev, ki bi lahko prevzeli Ping množicam.
Ping je bil že od samega začetka zelo drzen poskus. Apple s tako rekoč nič izkušnjami je začel ustvarjati zelo specifično družbeno omrežje, ki je predvidevalo, da uporabnike vse, kar je povezano z glasbo, zelo zanima. Ko je Steve Jobs na osrednjem govoru predstavil Ping, se je zdela zanimiva ideja. Socialno omrežje, integrirano neposredno v iTunes, kjer lahko spremljate posamezne izvajalce, prebirate njihove statuse, spremljate izide novih albumov ali vidite, kje in kateri koncerti bodo. Hkrati se lahko povežete s prijatelji in sledite glasbenim preferencam drug drugega.
Neuspeh Ping izvira iz več front. Verjetno je najpomembnejša splošna sprememba družbe in njenega dojemanja glasbe. Ne le da se je spremenila glasbena industrija in distribucija glasbe, ampak tudi način, kako ljudje komunicirajo z glasbo. Medtem ko je bila glasba nekoč življenjski slog, je danes postala bolj kulisa. Manj ljudi hodi na koncerte, manj se kupi DVD-jev z nastopi. Ljudje pač ne živijo več z glasbo tako kot nekoč, kar se pozna tudi v upadanju prodaje iPodov. Ali bi kakšno glasbeno družbeno omrežje v današnjem času sploh lahko uspelo?
Druga težava je bila sama filozofija mreže v smislu interakcije s prijatelji. Kot da domneva, da bodo imeli vaši prijatelji enak okus kot vi, zato vas bo zanimalo, kaj poslušajo drugi. Samo v resnici si prijateljev na splošno ne izbiraš glede na svoj glasbeni okus. In če bi uporabnik v svoje ping kroge vključil le tiste, s katerimi se vsaj v večini strinja glede glasbe, njegova časovnica ne bo vsebinsko zelo bogata. Kar zadeva vsebino, je imel Ping motečo lastnost prikazovanja možnosti takojšnjega nakupa skladbe ob vsaki omembi glasbe, tako da je veliko uporabnikov celotno omrežje videlo le kot reklamno tablo iTunes.
[su_pullquote align=”right”]Sčasoma je celotno družabno omrežje zamrlo v zatonu, ker na koncu nikomur ni bilo mar zanj.[/ su_pullquote]
Zadnji žebelj v krsto je bila tudi le delna podpora drugih družbenih omrežij. Če je Twitter z Applom začel sodelovati relativno zgodaj in je na svojih straneh ponujal razmeroma bogato integracijo, je bilo s Facebookom ravno nasprotno. Tudi izkušeni in nadarjeni pogajalec Steve Jobs, ki je trmaste glasbene hiše uspel prepričati o digitalni distribuciji, Marka Zuckerberga ni mogel pridobiti k sodelovanju. In brez podpore največjega družbenega omrežja na svetu so bile možnosti Pinga za priljubljenost med uporabniki še manjše.
Za nameček Ping ni bil namenjen vsem uporabnikom iTunes, njegova dostopnost je bila omejena le na zadnjih 22 držav, med katerimi nista bili Češka in Slovaška (če niste imeli tujega računa). Sčasoma je celotno družabno omrežje zamrlo v zatonu, ker na koncu nikomur ni bilo mar zanj. Neuspeh Pinga je na majski konferenci priznal tudi izvršni direktor Appla Tim Cook D10 v organizaciji revije Vse stvari D.. Po njegovih besedah kupci nad Pingom niso bili tako navdušeni, kot so pričakovali za Apple, dodal pa je, da mora biti Apple družaben, tudi če nima svojega socialnega omrežja. Povezana je tudi integracija Twitterja in Facebooka v OS X in iOS, medtem ko so nekatere Pingove funkcije postale splošni del iTunes.
Ping je bil tako po dveh težavnih letih pokopan, podobno kot drugi propadli projekti, namreč Pippin ali iCards. Naj počiva v miru, a pogrešali ga ne bomo, navsezadnje je malokdo sploh opazil konec družbenega omrežja.
[su_youtube url=”https://www.youtube.com/watch?v=Hbb5afGrbPk” width=”640″]
