Zapri oglas

Tehnološki svet se trenutno sooča z velikim problemom v obliki pomanjkanja čipov. Poleg tega je ta problem tako obsežen, da prizadene tudi avtomobilsko industrijo, zaradi katere avtomobilska podjetja ne zmorejo proizvesti dovolj avtomobilov. Na primer, tudi domača Škoda ima na parkiriščih več tisoč avtomobilov, ki še čakajo na dokončanje - manjkajo jim osnovni čipi. Po predstavitvi najnovejšega iPhona 13 pa se poraja zanimivo vprašanje. Kako je mogoče, da se novi applovi telefoni normalno prodajajo, kolikor se da, na nov avto pa je treba čakati eno leto?

Novi iPhone 13 (Pro) poganja zmogljiv čip Apple A15 Bionic:

Pandemija in poudarek na elektroniki

Če ste eden naših rednih bralcev, ga zagotovo niste spregledali članek, ki opravičuje trenutno krizo čipov. Največje težave so se začele skupaj s prihodom pandemije covida-19, vsekakor pa so se določeni zapleti v sektorju proizvodnje čipov (oz. polprevodnikov) pojavili že veliko pred tem. Že pred izbruhom pandemije so mediji opozarjali na njihovo možno pomanjkanje.

Kakšen vpliv pa ima covid-19 na pomanjkanje čipov? Z vizijo zmanjšanja tveganja okužb so podjetja prešla na tako imenovano domačo pisarno, študenti pa na študij na daljavo. Velik del delavcev in študentov je torej deloval neposredno od doma, za kar so razumljivo potrebovali kakovostno opremo. Zato ne preseneča, da se je v tem obdobju povečalo povpraševanje po računalnikih, tablicah, spletnih kamerah in drugi potrošniški elektroniki.

Težave v avtomobilski industriji

Na začetku pandemije so morali biti vsi bolj previdni pri financah. Nekatera podjetja so odpuščala zaposlene in ni bilo tako jasno, ali bo omenjeni posameznik na koncu ostal brez službe. Prav zato je bil pričakovan padec povpraševanja na avtomobilskem trgu, na kar so se odzvali proizvajalci čipov in svojo proizvodnjo začeli usmerjati v zabavno elektroniko, po kateri je bilo veliko večje povpraševanje. Prav to bi lahko odgovorilo na vprašanje, zakaj je najnovejši applov telefon zdaj na voljo, celo v štirih različicah, na nekatere modele avtomobilov pa je treba še počakati.

TSMC

Da bi bila zadeva še hujša, obstaja še en, veliko večji problem. Medtem ko se je zdelo, da je pandemija sprožilec celotne situacije, je v primeru pričakovanega manjšega povpraševanja še zdaleč ni konec. Proizvajalcem avtomobilov zmanjkuje običajnih čipov, brez katerih ne morejo dokončati svojih avtomobilov. To so polprevodniki za delček cene celotnega avtomobila. Vendar logično, da brez njih danega modela ni mogoče prodati kot popolnega. Najpogosteje gre za res primitivne čipe, ki upravljajo z delovanjem zavor, zračnih blazin ali zgolj z odpiranjem/zapiranjem oken.

Intel rešuje avtomobilski trg! Ali tudi ne?

Pat Gelsinger, ki je izvršni direktor Intela, je nastopil kot samooklicani rešitelj. Med obiskom v Nemčiji je povedal, da bo skupini Volkswagen dobavil čipov, kolikor jih bo želel. Težava pa je v tem, da je mislil na čipe, ki temeljijo na 16nm proizvodnem procesu. Čeprav se Applovim oboževalcem ta vrednost morda zdi starodavna, saj prej omenjeni iPhone 13 poganja čip A15 Bionic s 5nm proizvodnim procesom, je ravno nasprotno. Tudi danes se avtomobilska podjetja zanašajo na še starejše čipe s proizvodnim procesom med 45 nm in 90 nm, kar je pravi kamen spotike.

pat gelsinger intel fb
Intelov izvršni direktor: Pat Gelsinger

Tudi to dejstvo ima preprosto utemeljitev. Elektronski sistemi v avtomobilih so pogosto kritični in morajo zato delovati v najrazličnejših pogojih. Prav zato se proizvajalci še vedno zanašajo na starejšo, a v letih preizkušeno tehnologijo, ki ji ni problem varno delovati ne glede na trenutno temperaturo, vlago, tresljaje ali neravnine na cestišču. Proizvajalci čipov pa podobnih čipov ne zmorejo serijsko izdelovati, saj so se že zdavnaj preselili povsem drugam in sploh nimajo proizvodnih zmogljivosti za kaj podobnega. Za avtomobilsko industrijo bi bilo torej najbolje, če bi ti tehnološki velikani investirali v omenjene zmogljivosti in začeli proizvajati tudi bistveno starejše čipe.

Zakaj ne bi zgradili tovarn na starejših čipih?

Žal pa to ni smiselno za same proizvajalce polprevodnikov, za katere bi bila to mastna naložba, od katere bi se čez nekaj časa spet umaknili, saj gre tudi avtomobilska industrija, čeprav počasi, naprej. Poleg tega je član upravnega odbora koncerna Volkswagen omenil, da zaradi žetonov za 50 centov (11 CZK) ne morejo prodati avtomobilov v vrednosti 50 tisoč dolarjev (1,1 milijona CZK). Vodilna podjetja, ki ščitijo proizvodnjo polprevodnikov, kot so TSMC, Intel in Qualcomm, so v zadnjih letih vložila milijarde dolarjev v izboljšanje svojih tehnologij in napredovala z neverjetno hitrostjo. Prav zato imamo danes zmogljive pametne telefone in računalnike. Ta premik pa negativno vpliva na avtomobilsko industrijo, ki ima namesto »ničvrednih« čipov, ki jih potrebuje za svoje izdelke, dostop le do sodobnejših.

Z malo pretiravanja bi torej lahko rekli, da proizvajalci avtomobilov potrebujejo čip za iPhone 2G, vendar lahko dobijo samo tisto, kar poganja iPhone 13 Pro. Oba segmenta bosta morala najti skupni jezik ali pa bodo avtomobilska podjetja sama začela ščititi proizvodnjo čipov. Kako se bodo razmere razvijale naprej, je razumljivo nejasno. Edina stvar, ki je gotova, je, da bo trajalo nekaj let, da se vrne v normalno stanje.

.