Filip Brož Ko sem delal v neimenovani ustanovi kot specialni pedagog z osebami z motnjami v duševnem razvoju in kombiniranimi motnjami, sem zaznal osupljive paradokse. Invalidi so v veliki večini primerov odvisni od svojega edinega vira dohodka – invalidske pokojnine. Hkrati so kompenzacijski pripomočki, ki jih potrebujejo za vsakodnevne dejavnosti, zelo dragi in ena naprava lahko stane več tisoč kron, na primer navadna plastična komunikacijska knjiga. Poleg tega se običajno ne konča z nakupom enega pripomočka.
Applove naprave tudi niso med najcenejšimi, a ponujajo celovito rešitev v enem. Na primer, slepa oseba lahko preživi z enim iPhonom ali iPadom in enim posebnim kompenzacijskim pripomočkom. Poleg tega je vse pogosteje zaprositi za podobno drage naprave v obliki subvencije. Navsezadnje to odpravlja potrebo po lastništvu na desetine različnih kompenzacijskih naprav.
[su_pullquote align=”right”]"Verjamemo, da mora biti tehnologija dostopna vsem."[/ su_pullquote]
To je točno tisto, kar je Apple poudarjal med zadnjim osrednjim govorom, na katerem so bili predstavljen novi MacBook Pro. Celotno predstavitev je začel z videoposnetkom, v katerem je pokazal, kako lahko njegove naprave pomagajo invalidom do normalnega ali vsaj boljšega življenja. Lansiral je tudi novega preoblikovana stran Dostopnost, s poudarkom na tem segmentu. "Verjamemo, da mora biti tehnologija dostopna vsem," piše Apple in prikazuje zgodbe, v katerih njihovi izdelki dejansko pomagajo izboljšati življenja invalidov.
Poudarek na dostopnosti svojih izdelkov invalidom je bil viden že maja letos, ko je Apple začel v svojih trgovinah, vključno s češko spletno trgovino, prodajajo kompenzacijske pripomočke in dodatki za slepe ali drugače gibalno ovirane uporabnike. Nova kategorija vključuje devetnajst različnih izdelkov. V meniju so denimo stikala za boljši nadzor Applovih naprav v primeru motenj motorike, posebni pokrovi na tipkovnici za slabovidne ali braillove vrstice, ki slepim olajšajo delo z besedilom.
[su_youtube url=”https://youtu.be/XB4cjbYywqg” width=”640″]
Kako jih ljudje uporabljajo v praksi, je Apple pokazal v omenjenem videu med zadnjim uvodom. Na primer, slepi študent Mario Garcia je navdušen fotograf, ki pri fotografiranju uporablja VoiceOver. Glasovni pomočnik mu bo podrobno opisal, kaj je na njegovem zaslonu med fotografiranjem, vključno s številom ljudi. Zanimiva je tudi zgodba videomontažerke Sada Paulson, ki ima okrnjene motorične sposobnosti in telesni zagon. Zaradi tega je popolnoma priklenjena na invalidski voziček, a kljub temu uspe urejati video na iMacu kot profesionalka. Za to uporablja stranska stikala na njenem invalidskem vozičku, s katerimi upravlja namizje svojega računalnika. Iz videa je razvidno, da se nima prav česa sramovati. Kratek film montira kot profesionalec.
Tudi na Češkem pa obstajajo ljudje, ki ne prenesejo Applovih izdelkov. »Dostopnost je ključna lastnost, brez katere zaradi svoje invalidnosti ne morem. Če bi moral biti bolj natančen, uporabljam ta razdelek za popoln nadzor naprav Apple brez vizualnega nadzora. VoiceOver je zame ključen, brez njega ne morem delati,« pravi slepi IT navdušenec, prodajalec odškodninskih pripomočkov in oboževalec Appla Karel Giebisch.
Čas je za spremembo
Po njegovih besedah je čas za modernizacijo in rušenje starih ovir in predsodkov, s čimer se popolnoma strinjam. Veliko ljudi z različnimi motnjami je na lastni koži izkusilo nekakšno institucionalno ustanovo, kjer se z njimi sploh ni delalo. Osebno sem obiskal več takih objektov in na trenutke sem se počutil kot v zaporu. Na srečo je trend zadnjih let deinstitucionalizacija, to je ukinitev velikih zavodov in, nasprotno, selitev ljudi v skupnostna stanovanja in manjše družinske hiše po vzoru tujine.
»Danes je tehnologija že na takšni ravni, da se nekatere vrste ovir kar dobro odpravijo. To pomeni, da tehnologija odpira nove možnosti, ki invalidom omogočajo veliko boljše življenje in manj odvisno od specializiranih organizacij,« ugotavlja Giebisch, ki uporablja iPhone, iPad, MacBook, Apple Watch in iMac.
»V večini primerov se preživljam z iPhonom, na katerem tudi na poti opravim veliko opravil. Te naprave zagotovo nimam samo za telefoniranje, ampak bi lahko rekli, da jo uporabljam skoraj kot PC. Druga ključna naprava je iMac. Ne vem zakaj, vendar se mi zdi zelo udobno delati. Doma ga imam na mizi in zdi se mi, da je prijetnejši za uporabo kot MacBook,« nadaljuje Giebisch.
Za lažje delo na iOS-u Karel v določenih primerih uporablja tudi strojno tipkovnico. »Pomembne so mi tudi slušalke, da ne motim okolice z VoiceOverjem, ali prostoročno na potovanjih,« pojasni in doda, da občasno priklopi tudi brajevo vrstico, zaradi katere preveri prikazane informacije na zaslonu, preko Braillove pisave, torej na dotik.
»Vem, da lahko z VoiceOverjem učinkovito fotografirate in celo urejate videoposnetke, vendar se o teh zadevah še nisem zares poglobil. Edino, kar zaenkrat uporabljam na tem področju, so alternativni napisi za fotografije, ki jih ustvari VoiceOver, na primer na Facebooku. To mi zagotavlja, da lahko približno ocenim, kaj je trenutno na fotografiji,« Giebisch opisuje, česa je sposoben kot slepa oseba z VoiceOver.
Sestavni del Karlovega življenja je ura, ki jo uporablja predvsem za branje obvestil ali odgovarjanje na različna sporočila in e-pošto. "Apple Watch podpira tudi VoiceOver in je zato v celoti dostopen ljudem z okvarami vida," pravi Giebisch.
Navdušena popotnica
Tudi Pavel Dostál, ki dela kot samostojni sistemski skrbnik, ne bi mogel brez dostopnosti in njenih funkcij. »Zelo rada potujem. Oktobra sem obiskal dvanajst evropskih mest. Vidim samo na eno oko in to je slabo. Imam prirojeno okvaro mrežnice, zoženo vidno polje in nistagmus,« opisuje Dostál.
»Brez VoiceOver ne bi mogel brati pošte, menija ali številke avtobusa. V tujem mestu ne bi mogel priti niti do železniške postaje, predvsem pa brez dostopa ne bi mogel delati, kaj šele izobraževati se,« pravi Pavel, ki uporablja MacBook Pro za delo in iPhone 7 Plus zaradi kakovostne kamere, ki mu omogoča branje tiskanega besedila, informacijskih panojev in podobno.
"Poleg tega imam drugo generacijo ure Apple Watch, ki me motivira k več športu in me opozarja na vse pomembne dogodke," pravi Dostál. Opaža tudi, da je na Macu njegova glavna aplikacija iTerm, ki jo uporablja, kolikor je le mogoče. »Zame je to bolj priročno kot druge grafične aplikacije. Ko potujem, ne morem brez Google Zemljevidov brez povezave, ki me vedno popeljejo, kamor moram iti. Prav tako pogosto obrnem barve na napravah,« zaključuje Dostál.
Zgodbi Karla in Pavla sta jasen dokaz, da je Appleovo početje na področju dostopnosti in invalidov smiselno. Tako ljudje, ki imajo hendikep, lahko povsem normalno delajo in funkcionirajo v svetu, kar je super. In velikokrat lahko poleg tega iz vseh Applovih izdelkov iztisnejo veliko več, kot je povprečen uporabnik sposoben. V primerjavi s konkurenco ima Apple veliko prednost pri dostopnosti.
odličen članek
Všeč mi je Apple in njihova pomoč invalidom ter način, kako se ukvarjajo z zdravjem, je odličen. Držim pesti, da ga dobijo. Tega ne počne nobeno drugo podjetje. Želim si le, da ne bi zanemarili računalnikov.
Držim pesti za vse vpletene.
nihče ne ve, če ga bo kdaj potreboval.
Odličen članek, Filip.
Zahvaljujoč svojemu delu sem se naučil kar nekaj stvari s funkcijo Voice Over in moram priznati, da je neverjetno, kaj lahko narediš z njo. In kako preprosto! Še dobro, da tak pomočnik obstaja.