Libor Kubín Ta tip se že kar nekaj let ukvarja z računalniki in Applom. Beseda je dala besedo in tako smo intervjuvali Ládo Janeček.
Pozdravljeni Vlad, v devetdesetih letih na Češkem so nekateri računalniški založniki izdajali specializirane dodatke, osredotočene na Apple. Izšel je celo češki Applov fanzin, vendar je vsa ta periodika čez nekaj časa zamrla.
Da, pri nas so izhajale specializirane revije oziroma priloge v časih, ko so lahko založniki celotno revijo plačali zgolj z oglaševalskimi prihodki, prihodkov od prodaje pa sploh niso potrebovali. To obdobje se je končalo ob koncu 90. let prejšnjega stoletja in s tem številne ne le jabolčne revije – njihovih založnikov preprosto ni bilo več mogoče plačati. Bralcev, ki plačujejo, je bilo malo in oglaševanje se je občutno zmanjšalo. In velike založbe zdaj, povsem razumljivo, izdajajo samo tiste revije, ki prinašajo dobiček. V svoji novinarski praksi sem doživel več kot eno revijo, ki jo je založnik ukinil, čeprav je bila dobičkonosna. In to je storil samo zato, ker ni zaslužil dovolj.
Kaj vam je pravzaprav dalo idejo za izdajanje tako ozko specializirane revije, kot je SuperApple Magazín?
Pri nas je malo drugače. Vse, kar počnemo, počnemo zato, ker v tem uživamo in želimo. Vedno smo razmišljali o reviji, ki se je ni treba sramovati ne nam ne bralcem. In tiskane revije zagotovo še niso na koncu svojega življenja. Ker moramo zaznati razlike med revijami – v času, ko jih veliko v bistvu samo »reciklira« novice s spleta in so natisnjene na materialu, ki je blizu kakovosti toaletnega papirja, razumem bralčevo naklonjenost elektronski različici (t.i. ena na iPadu izgleda bolje kot prenatisnjen valovit papir). A tudi tiskana revija ima lahko svoje mesto, če je narejena pošteno in z ljubeznijo. Če pretiravam, je takšna revija lahko tudi »kos pohištva« v vašem interierju in jo boste radi pospravili v knjižnico in si jo potem ogledovali. In to skušamo doseči s tem, da so v reviji avtorska besedila, ki niso vzeta s spleta, papir pa je v bistvu nekaj najboljšega, na kar se lahko revijo natisne. In veseli smo, da so bralci, ki jih srečujemo, o tem enakega mnenja.
In obstaja še ena dimenzija tiskane revije. In to je področje, ki služi za posredovanje informacij. Če v katerikoli reviji odprete grafično dobro oblikovan dvostran, vam bo zadihala celotna površina velikosti A3. In celoten dvostranski zaslon na vas deluje popolnoma drugače kot enak prikazan na neprimerljivo manjši površini desetinčne tablice. Na iPadu je videti lepo, vendar vas ne bo spravilo v rit. Papir ima to sposobnost.
Toda kako želite tekmovati s spletnim mestom, kjer so informacije objavljene v nekaj minutah in v reviji v obdobju več tednov? Zakaj bi morali ljudje kupiti tiskano revijo?
In zakaj bi morali tekmovati z njimi? Posvečeni smo popolnoma drugačnim področjem kot spletnim strežnikom. Ne pokrivamo predvsem aktualnih novic, prinašamo pa teste in teme, ki jih na spletni strani ne boste našli. Osredotočeni smo na teme z dolgo življenjsko dobo - vodnik, ki je na primer priložen vsaki številki, je na dan objave enako uporaben kot čez šest mesecev. Enako velja za navodila v razdelku Nasveti in triki ali o testih. In za te imamo celo recenzijo, ki je zaradi dobrih odnosov s proizvajalci in distributerji pogosto prva pri nas. Na kratko in dobro: medtem ko včerajšnja spletna stran pogosto ni več zanimiva za branje, ima že pol leta stara revija skoraj enako vrednost kot na dan izida.
In zakaj je tiskana revija smiselna, sem povedal v prejšnjem odgovoru, in če kdo kljub vsemu noče tiskane revije, imamo že od začetka na voljo tudi čisto elektronsko različico.
Koliko elektronskih različic bodo prodali in koliko jih »bralci« ne bodo plačali? Ali uporabljate zaščito pred kopiranjem za digitalno različico?
Elektronska prodaja predstavlja približno deset odstotkov celotne prodaje in v absolutnih številkah presega naša pričakovanja. Seveda štejem samo prodane elektronske različice, ne tistih, ki jih dajemo brezplačno kot bonus naročnikom na tiskano izdajo. Za zaščito pred kopiranjem za nas skrbijo naši sistemi za objavljanje (uporabljamo Wooky in Publero), vendar dejansko samo za čas trajanja trenutne številke. Ko je izdana nova številka, jo lahko vsak, ki jo je kupil na Publeru, prenese v formatu PDF za lastno uporabo, na primer za arhiviranje. Verjamemo, da če enkrat plačate revijo, jo imate v rokah za vedno, ne glede na to, kaj se bo v prihodnosti zgodilo s ponudnikom, preko katerega ste jo kupili.
In če je revija na voljo tudi izven teh poti? Priznam, da ga raje ne gledam. Preprosto – če ne bo bralcev, ki plačujejo, ne bo revije. Časi, ko je bilo revijo mogoče plačati le z oglaševalskimi prihodki, so že kar nekaj let preteklost.
Pripravljate kakšne novice za bralce?
Razvijalski studio Touchart pripravlja alternativni bralnik za tiste, ki ne želijo uporabljati univerzalnih rešitev, kot sta Publero ali Wooky, in želijo revijo brati samo na svojem iPadu prek Kioska. Primarni distribucijski kanal pa bo še naprej ostal večplatformski Publero, ki omogoča branje revije na iOS, Android ali namiznih računalnikih, ne glede na uporabljeni operacijski sistem.
Pripravljamo tudi projekt za novo mesečno revijo, ki bo osredotočena le na iOS naprave z nekoliko drugačnim fokusom kot SuperApple Magazine. To bo elektronska interaktivna revija, namenjena le iOS napravam, ki jo bo pripravljalo novo uredništvo, ki ga trenutno gradimo. Poglej naprej.
In da ne pozabim: pod imenom SuperApple on the road pripravljamo niz neformalnih skupnostnih druženj vseh uporabnikov in ljubiteljev izdelkov z ugriznjenim jabolkom. Tako nadaljujemo tradicijo legendarnih brniških jabolčnih srečanj, za katera je vedno bilo veliko zanimanja. Bomo na vsakem srečanju, odlično vzdušje in prikaz zanimivih Applovih izdelkov in dodatkov, ki jih trenutno testiramo v uredništvu. Vendar se tokrat ne bomo osredotočili le na Brno in Prago, ampak bomo to srečanje redno organizirali v enem od mest naše republike. In začnemo že 11. oktobra ob 17. uri v restavraciji Goliáš v Olomoucu. Če ste v bližini, pridite in poklepetajte o vsem, kar je povezano z jabolki.
Kako pogosto bodo srečanja in kje?
Trudili se bomo, da bomo imeli srečanja vsaj enkrat na dva meseca, morda tudi večkrat, če bodo primerne konstelacije. Osredotočiti se želimo predvsem na regionalna mesta - prvo je Olomouc, drugo bo Ostrava, o vrstnem redu ostalih mest pa odločajo ljudje neposredno z glasovanjem. roadshow.superapple.cz.
Prej ste delali pri Živa.cz. Kako si, applist, pripeljal do tja? Ali nisi bil tam zaradi eksotike?
Ni bil. Vsesplošno razširjena ideja, da so na Živa.cz in Računalniku (ki sta tako simbiotični uredništvu, da ju ni mogoče ločiti) samo PC-jevci, je pravzaprav daleč od resnice. Le malo uredništev je tako svetovljansko kot Živje ali Computer, uredništvo s tako visoko koncentracijo različnih računalniških alternativ in izkušenj z različnimi računalniškimi nenavadnostmi na kvadratni meter kot pri nas, bi tudi težko našli.
Morda je bilo od začetka drugače. Veste, takratni Computer Press sem se pridružil kot urednik po vojni leta 2000 in takrat sem bil nekoliko eksot s svojim upokojenim PowerBookom z Mac OS 8.6. In to iz zelo praktičnega razloga: Classic in njegovo kodiranje češkega jezika takrat ni bilo ravno združljivo s preostalim svetom in če ste pred objavo pozabili narediti pretvorbo, ste imeli težave. S to nevarno konfiguracijo sem preživel ves čas, ko sem bil odgovorni urednik MobilManije, ko sem kasneje prestopil v Računalnik in Živo, pa sem imel z vidika češkega jezika in spletne strani že popolnoma varnega Panterja.
Članki na superapple.cz so licencirani pod Creative Commons. Kaj vas je pripeljalo do te nenavadne odločitve?
Vse se spreminja in naravno je, da gre skozi ta razvoj tudi naša spletna stran. Že od začetka je bil naš cilj, da ga naredimo predvsem za skupnost, in to željo ubogamo tudi sedaj. Do sedaj smo zahteve za posredovanje informacij, ki jih objavi SuperApple.cz, vedno obravnavali individualno in vedno v zadovoljstvo obeh strani. Sedaj bo vse lažje, saj so vsebine, ki jih objavljamo, prešle pod licenco Creative Commons, natančneje njeno različico CC BY-NC-ND 3.0, ki je v bistvu odlična za vse, ki ustvarjajo vsebino za ljudi in ne za lastno zadovoljstvo. ego. In hkrati zagotavlja zadostno zaščito, če kdo želi vaše delo uporabiti za lastno obogatitev.
Konec koncev smo v enaindvajsetem stoletju, zakaj ne bi modernizirali tudi pogleda na avtorske pravice na spletu. Doslej priljubljena formulacija »Vse pravice pridržane – distribucija vsebin brez pisnega soglasja je prepovedana« morda že bije plat zvona tudi na drugih spletnih straneh.
Kakšna je razlika med oboževalci Appla zdaj in pred recimo desetimi leti?
Pred desetimi leti ste torej navijače lahko prešteli na prste in največkrat na leto ste srečali avto, na katerem je bilo prilepljeno jabolko. Danes je skoraj vsak tretji človek pokrit z jabolkom. Apple je bil prej zaradi svoje osredotočenosti in popolnoma norih cen domena predvsem profesionalnih grafičnih oblikovalcev. Ko smo se zbrali na srečanju, je bila povprečna starost skupine deset let višja od današnje.
Danes je Apple preprosto množična zadeva, velik del oboževalcev pa tudi. Apple uporabljajo zato, ker jim preprosto ustreza in ne delajo iz njega nekoristne znanosti. In hkrati niso tako zagrizeni oboževalci, kot so bili nekoč – če pride na trg izdelek, ki jim bolj ustreza, bodo zlahka prešli nanj.
Ali ni to malo škoda? Prej si je skupnost bolj pomagala drug drugemu ... Ali ni ciljanje na nove stranke nekoliko kontraproduktivno?
Pravzaprav tudi ne. Nekaj kričačev v razpravah na različnih strežnikih je tako majhna količina skupnosti, da nanjo ne vpliva bistveno. Ko osebno srečaš druge pridelovalce jabolk, so popolnoma drugačni ljudje – odprti, pripravljeni pomagati in strastni za stvar.
Prav tako menim, da ciljanje na nove stranke ni kontraproduktivno. Samo po zaslugi nje Apple služi denar in zato ima samo po zaslugi nje dovolj sredstev, da lahko razvija nove tehnologije in nove izdelke tako, kot si želi. In če je nekaj glasnežev obdavčeno zaradi tega dejstva, naj bo tako.
V zadnjih treh letih se je o Applu veliko pisalo tudi na češkem internetu. Kakšna je po vašem mnenju raven in kakovost objavljenih informacij?
Verjetno ni na meni, da ocenjujem kakovost objavljenih informacij. Če ima podana informacija svoje občinstvo in bralce, potem verjetno ni neuporabna. Mislim, da je neumno poskušati ugoditi vsem vrstam bralcev in to je tisto, kar mi je pravzaprav všeč pri češki Applovi sceni: namesto konkurence, sodelovanja, namesto enega članka na petih spletnih mestih bralec najde pet različnih pogledov na ista tema.
Kaj menite o trenutni smeri Appla? Kako dojemate kadrovske zasedbe?
Trenutna usmeritev Appla je pravzaprav razumljiva, čeprav mi je bila bolj všeč prejšnja osredotočenost na profesionalno sfero. Tudi Apple je pravzaprav le podjetje, ki mora – če želi izpolniti svoje cilje – služiti denar. In dobro vedo, kateri segment trga jim največ služi in v to smer se giblje in se bo gibal.
In kadrovske liste? Pravzaprav so tudi razumljivi. V podjetju je bilo veliko ljudi, ki jih je Steve Jobs pripeljal neposredno, in prav Jobsu jih je uspelo obdržati pri Applu. In po njegovem odhodu so prišli odhodi teh ljudi, ki so svojo srečo šli iskat drugam.
Kaj bi po vašem mnenju moral Apple izboljšati?
Apple bi moral po mojem mnenju bolj prisluhniti, kaj si o njem mislijo stranke, predvsem pa odpraviti napake, ki jih motijo. Ali pa naj vsaj poskuša dati vtis, da jih posluša. Odličen primer za vse je nova ikona aplikacije Maps v sistemu iOS 6, ki usmerja na napačen izvoz z avtoceste. Ta ikona je bila enaka med beta testiranjem tega sistema in o njej je bilo veliko napisanega. In na presenečenje vseh, ista ikona ni dotaknjena niti v končni različici sistema.
Čemu torej pravzaprav služijo ti beta testi? Je bil res tak problem popraviti eno majhno ikono, ki jo lahko v Gimpu v nekaj minutah popravi tudi povprečen amater? In točno tako Apple zamoti stvari. Podjetje, ki si je svoj ugled zgradilo s pozornostjo do podrobnosti, jih zdaj ignorira, tudi če zanje ve dovolj dolgo. In to je narobe in bi se vsekakor moralo spremeniti.
Hvala za intervju.
Škoda, da o tistem srečanju v Olomoucu s križem izvemo šele po funusu.
Škoda - intervju je izšel malo kasneje, kot je bilo predvideno ...
Srečanje pa smo več kot mesec promovirali tako v reviji kot na naši spletni strani, FB računu in forumu skupnosti MacForum.cz, kjer ima tudi svojo temo...
Dobro, rad bi vprašal, kdaj bo srečanje v Ostravi, nerad bi ga zamudil. hvala
Bo na prelomu november/december, točen datum še ni določen (zaenkrat se dogovarjamo za primeren prostor), obveščamo po zgoraj opisanih poteh...
Za urednike:
Ta spletna stran je na iPhonih popolna tragedija in kakršen koli prispevek k razpravi je zadnje čase skoraj nepredstavljiv. Ali nočeš narediti tega?
Kar zadeva razprave, smo omejeni s storitvijo tretje osebe Disqus, ki jo uporablja naše spletno mesto. Zaradi neke njihove napake smo morali onemogočiti mobilno različico Disqusa, ker se sploh ni prikazovala. Zaenkrat še ne razmišljamo o drugi storitvi ali lastni rešitvi, vendar se bo v bližnji prihodnosti na splošno delalo na mobilni različici spletnega mesta.
Pozdravljeni, ali bo ali je možno brati vašo revijo s programom Woiceover? Sem slep in bi tudi zelo rad bral vašo revijo. Seveda pod pogojem, da ga kupim.
Na žalost ne v trenutni različici, vendar zelo resno razmišljamo o tej možnosti ...
Verjamem, da kaj kmalu bo. Tudi jaz bi rad bral to revijo. Ali lahko prosim obvestite o tej možnosti podatkov na tej spletni strani?
Revija je res super, že občutek na otip, kvaliteta papirja, je način pisanja, je kos knjižnice. Tega se ne zavrže. Priročniki so brez para, kar tako nadaljujte. Tudi če vzamem starejšo številko, tam vedno najdem nekaj, kar sem spregledal. Sem piflarka in sem jo kupila v iStylu, zadnja številka je bila žal precej pozna, na koncu jo je imela trafika v Kika pohištvu, tega ne bi nikoli uganila.
Hvala za prijazne besede…
Verjemite, da prodajalci revije spravijo v centralno skladišče precej vnaprej in hitrost distribucije v trgovine že nadzorujejo, mi pa žal nimamo nič s tem :(