Amaja Toman Leto 1984 je bilo zelo pomembno za Apple. To je bilo leto, ko je uradno ugledal luč sveta prvi Macintosh, ki ga je Apple promoviral na takratnem SuperBowlu s pomočjo danes kultnega spota z naslovom "1984". V podjetju so pričakovali, da se bo njihov novi računalnik prodajal kot po tekočem traku, a žal ni bilo tako in prišel je čas za pametno spodbujanje prodaje.
Lahko bi bilo te zanima
Apple je takrat vodil John Sculley, ki se je odločil zagnati novo kampanjo. Namenjen je bil spodbujanju uporabnikov k nakupu novega Applovega računalnika za dom ali podjetje. Akcijo so poimenovali »Test Drive a Macintosh«, zainteresirani pa so lahko Macintosh preizkušali kar doma štiriindvajset ur. Za to so potrebovali razmeroma malo - kreditno kartico, s katero jim je lokalni pooblaščeni prodajalec posodil Macintosh. Vodstvo podjetja je upalo, da bo uporabnikom med celodnevnim testiranjem uspelo ustvariti tako močno vez z izposojenim računalnikom, da se bodo na koncu odločili za nakup.
Apple je bil očitno navdušen nad kampanjo in okoli 200 ljudi je izkoristilo ponudbo. V zagon kampanje je Apple vložil 2,5 milijona dolarjev, s katerimi je plačal štiri ducate strani v novembrski volilni številki revije Newsweek. Zadnja oglasna stran je bila zložljiva in je podrobno opisala možnost najema Macintosha. Žal rezultatov akcije ne moremo označiti za nedvoumno zadovoljive. Čeprav so najeti Macintosheji pri veliki večini uporabnikov res vzbudili želeno navdušenje, to marsikateremu med njimi zaradi različnih razlogov na koncu ni pripeljalo do končnega nakupa računalnika. Zagotovo z akcijo niso bili zadovoljni distributerji, ki so se pritoževali nad obupnim pomanjkanjem zalog omenjenega modela.
Fotogalerie
Ne samo zaradi teh razlogov, Apple se je na koncu odločil, da ne bo nikoli več organiziral podobne akcije. Ni šlo le za to, da kampanja »Test Drive a Macintosh« na koncu ni uspela doseči prodaje prvega Macintosha, o kateri je Appleovo vodstvo sanjalo. Akcija ni preveč koristila izposojenim modelom, ki so bili kljub razmeroma kratkemu preizkusnemu obdobju od nekaterih testnikov vrnjeni v bistveno slabšem stanju, kjer pa čeprav so bile vidne nekatere poškodbe in obraba, niso bile tako resne, da bi jih bilo mogoče od preizkuševalca zahtevati dovolj visoko kazen.
