Vratislav Holub Večina današnjih storitev in aplikacij je na voljo prek naročniškega modela. Preprosto povedano, za dostop morate plačevati v določenih intervalih, najpogosteje mesečno ali letno. Treba pa je opozoriti, da storitve in programi niso bili vedno na voljo kot naročnina ali obratno. Do pred nekaj leti smo aplikacije kupovali neposredno, ko smo plačevali višje zneske, vendar običajno le za dano različico. Takoj ko je izšel naslednji, je bilo treba vanj znova vlagati. Tudi Steve Jobs je leta 2003 ob predstavitvi glasbene trgovine v iTunes omenil, da naročnina ni pravilna.
Lahko bi bilo te zanima
Adam Kos Naročnina v glasbi
Ko je bila predstavljena prej omenjena iTunes Music Store, je Steve Jobs izpostavil nekaj zanimivih točk. Po njegovih besedah so ljudje navajeni kupovati glasbo, na primer v obliki kaset, vinilk ali cedejev, na drugi strani pa naročniški model ni smiseln. Takoj, ko prenehate plačevati, izgubite vse, kar v primeru iTunes seveda ni grožnja. Kar uporabnik appla plača, lahko posluša kadarkoli želi na svojih napravah Apple. Vendar je treba opozoriti na eno stvar. Ta situacija se je zgodila leta 2003, ko lahko rečemo, da svet še zdaleč ni bil pripravljen na pretakanje glasbe, kot jo poznamo danes. Za to je bilo več ovir v obliki internetne povezave ali celo tarif z razumno količino podatkov.
Razmere so se začele spreminjati šele po več kot desetih letih, ko Apple niti neposredno ni stal za njim. Naročniški način je populariziral znani duo za slušalkami Beats by Dr. Dre - Dr. Dre in Jimmy Iovine. Odločila sta se, da bosta razvila pretočno storitev Beats Music, ki je nastajala od leta 2012 in je bila uradno predstavljena v začetku leta 2014. Vendar je bilo zakoncema jasno, da sama nimata toliko moči, zato sta se obrnila na enega največjih tehnoloških velikanov Apple. Ni trajalo dolgo in leta 2014 je velikan iz Cupertina kupil celotno podjetje Beats Electronics, ki je seveda vključevalo tudi samo pretočno storitev Beats Music. To se je nato v začetku leta 2015 preoblikovalo v Apple Music, zaradi česar je Apple uradno prešel na naročniški model.
Dodati pa je treba tudi, da preobrazba Apple Music v svet naročnin takrat ni bila nič posebnega. Številni konkurenti so se zanašali na ta model že dolgo pred tem. Med njimi lahko omenimo na primer Spotify ali Adobe z njihovim Creative Cloudom.
Lahko bi bilo te zanima
Pavel Jelić Obeti za prihodnost
Kot smo že omenili v samem uvodu, danes skoraj vse storitve prehajajo v naročniško obliko, klasični model pa se vse bolj odmika. Seveda tudi Apple stavi na ta trend. Danes torej ponuja storitve, kot so Apple Arcade, TV+, Apple News+ (ni na voljo na Češkem), Apple Fitness+ (ni na voljo na Češkem) ali iCloud, za katere morajo Applovi uporabniki plačevati mesečno/letno. Logično je, da je za velikana bolj smiselno. Pričakovati je, da bo več ljudi raje plačevalo manjše zneske mesečno ali letno, kot pa da bi morali občasno vlagati večje zneske v izdelke. To je najbolje videti na platformah za pretakanje glasbe in filmov, kot so Apple Music, Spotify in Netflix. Namesto da zapravljamo za vsako pesem ali film/serijo, raje plačamo naročnino, ki zagotavlja dostop do obsežnih knjižnic, polnih vsebin.
Po drugi strani pa je lahko problem v tem, da nas podjetja poskušajo »ujeti« kot potrošnike v določeno storitev. Takoj ko se odločimo zapustiti, izgubimo dostop do vseh vsebin. Google ga dviguje na novo raven s svojo igralno platformo v oblaku Stadia. To je odlična storitev, ki vam omogoča igranje tudi najnovejših iger na starejših računalnikih, vendar obstaja ulov. Da boste sploh imeli kaj igrati, vam bo Google Stadia vsak mesec dala kup iger brezplačno, ki jih boste imeli še naprej. Čim pa se odločite za prekinitev, tudi za en mesec, izgubite vse tako pridobljene naslove s prekinitvijo naročniškega razmerja.
Lahko bi bilo te zanima
