Zapri oglas

Leto 2017 je leto, ko je zaživelo v polnem obsegu bitka pametnih glasovnih pomočnikov, ki lahko postanejo naši bistveni pomočniki. Apple, Amazon, Microsoft in Google imajo svoje železe v ognju, pri čemer je vsak drugačen. V enem najpomembnejših elementov pa je Applova Siri v prednosti – govori največ jezikov.

Češkega uporabnika to verjetno ne bo preveč zanimalo, saj Siri žal še vedno ne govori zanj najpomembnejšega jezika, sicer pa jabolčni pomočnik govori in razume 21 jezikov, lokaliziranih za 36 držav, česar nobena konkurenca se lahko ujemajo.

Microsoftovo Cortano učijo govoriti osem jezikov v trinajstih državah, Google Assistant zna štiri jezike, Amazonova Alexa pa zaenkrat le angleško in nemško. V času, ko se večina pametnih telefonov proda zunaj Združenih držav, je lokalizacija njihovih glasovnih pomočnikov izjemno pomembna za vsa tehnološka podjetja. In tu ima Apple prednost, tudi po zaslugi dejstva, da je prvi izumil Siri.

Vse debate o tem, ali gre zdaj na stran Apple te prednosti ni zapravil niti malo in konkurenca ga dohiti ali celo začenja prehitevati v smislu asistenčnih sposobnosti. Agencija Reuters pravzaprav je prišla do zanimivih informacij o tem, kako se Siri dejansko uči novih jezikov, kar je na koncu morda za marsikateri trg nekoliko pomembnejše od nekaterih funkcij.

pomočniki

Če želimo, da se glasovni pomočniki res čim bolj razširijo in postanejo pameten pomočnik ne le v pametnih telefonih po vsem svetu, je znanje čim več jezikov absolutno ključno. Tudi zato se Siri uči posebnega narečja kitajske jezikovne družine Wu, ki se govori le v okolici Šanghaja, tako imenovanega »šanghajskega jezika«.

Ko se Siri kmalu začne učiti novega jezika, ljudje vstopijo v Applove laboratorije, da bi prebrali odlomke z različnimi naglasi in narečji. Te se nato ročno prepišejo, tako da računalnik natančno ve, kakšno je besedilo. Vodja Applove govorne ekipe Alex Acero pojasnjuje, da se zajame tudi razpon zvokov v različnih glasovih, iz česar nastane akustični model, ki nato poskuša predvideti besedna zaporedja.

Po tem postopku se prikaže način nareka, ki lahko pogosto uporabljajo tako uporabniki iOS kot macOS in deluje v veliko več jezikih kot Siri. Apple nato vedno zajame majhen odstotek teh zvočnih posnetkov, jih anonimizira in nato prepiše nazaj v besedilo, da se lahko računalnik uči. To pretvorbo izvajamo tudi ljudje, kar za polovico zmanjša verjetnost napake pri prepisu.

Ko bo zbranih dovolj podatkov in bo Siri govorila v novem jeziku, bo Apple izdal pomočnika z odgovori na najverjetnejša vprašanja. Siri se nato uči v resničnem svetu glede na to, kar jo uporabniki vprašajo, in se nenehno izboljšuje vsaka dva tedna. Zagotovo ni v moči Appla ali kogarkoli drugega, da bi vnaprej napisal vse možne scenarije, ki jih bodo uporabniki uporabili.

»Ne morete najeti dovolj piscev, da bi zgradili sistem, ki ga potrebujete za vsak jezik. Odgovore moraš sintetizirati,« je pojasnil pro Reuters Charles Jolley, ki je ustvaril inteligentnega pomočnika Ozla. Dag Kittlaus, šef in soustanovitelj drugega pametnega pomočnika, Viv, ki se lani prav tako strinja kupil Samsung.

»Viv je bil zgrajen prav zato, da bi rešil problem skaliranja pametnih pomočnikov. Edini način, kako se lahko izognete današnji omejeni funkcionalnosti, je, da odprete sistem in pustite svetu, da ga uči,« pravi Kittlaus.

O češki Siri se govori že dolgo, vendar je verjetno nemogoče pričakovati, da bi se jabolčni pomočnik v bližnji prihodnosti naučil našega maternega jezika. Glede na število maternih govorcev je češčina še vedno razmeroma majhna in nezanimiva, tudi omenjeni "šanghaj" govori približno 14 milijonov ljudi.

Toda zanimivo pri procesu učenja novih jezikov je, da Apple za to uporablja podatke o nareku. To pomeni več češčino bomo narekovali v iPhone, iPad ali Mac, po eni strani bolj se bo funkcija izboljševala, po drugi strani pa bo Apple imel vedno večji vzorec podatkov, iz katerih se bo Siri nekega dne lahko naučila češčine. Vprašanje je, koliko časa bo še trajalo.

Vir: Reuters
.