Zapri oglas

V Združenih državah Amerike prejšnji teden je bil Apple javno kritiziran in zagovarjan, kar je bil zgleden primer intervjuval stalni pododbor za preiskave ameriškega senata, ki mu ni všeč, da kalifornijski velikan dobiva davčne olajšave. Za nekatere ameriške zakonodajalce je trn v peti mreža irskih podjetij, zaradi katere Apple plačuje tako rekoč nič davkov. Kako je v resnici jabolčna pot na Irskem?

Apple je svoje korenine na Irskem pognal že leta 1980. Tamkajšnja vlada je iskala načine, kako zagotoviti več delovnih mest, in ker je Apple obljubil, da jih bo ustvaril v eni najrevnejših držav v takratni Evropi, je za nagrado prejel davčne olajšave. Zato že od osemdesetih let pri nas deluje tako rekoč neobdavčeno.

Za Irsko in še posebej za območje okrožja Cork je bil prihod Applea ključnega pomena. Otoška država je bila v krizi in se spopadala z gospodarskimi težavami. Prav v okrožju Cork so zapirali ladjedelnice in tam se je končala tudi Fordova proizvodna linija. Leta 1986 je bil vsak četrti brezposeln, Irci so se spopadali z odtekanjem mlade pameti, zato naj bi prihod Appla napovedoval velike spremembe. Sprva se je vse skupaj začelo počasi, danes pa kalifornijsko podjetje na Irskem zaposluje že štiri tisoč ljudi.

[su_pullquote align=”right”]Prvih deset let smo bili na Irskem oproščeni davka, tamkajšnji vladi nismo plačali ničesar.[/ su_pullquote]

"Bile so davčne olajšave, zato smo šli na Irsko," je priznal Del Yocam, ki je bil v začetku osemdesetih podpredsednik proizvodnje. "To so bile velike koncesije." Apple je res dobil najboljše pogoje. "Prvih deset let smo bili na Irskem brez davkov, tamkajšnji vladi nismo plačali ničesar," je dejal nekdanji Applov finančni uradnik, ki je želel ostati neimenovan. Apple sam ni želel komentirati situacije okoli davkov v osemdesetih letih.

Vendar je treba opozoriti, da Apple še zdaleč ni bil edino podjetje. Nizki davki so Irce pritegnili tudi k drugim podjetjem, ki so se osredotočala na izvoz. Med letoma 1956 in 1980 so prišli na Irsko z blagoslovom in do leta 1990 so bili oproščeni plačila davkov. Šele Evropska gospodarska skupnost, predhodnica Evropske unije, je te prakse Ircem prepovedala in tako so od leta 1981 morala podjetja, ki so prišla v državo, plačevati davke. Vendar je bila stopnja še vedno nizka – gibala se je okoli desetih odstotkov. Poleg tega je Apple tudi po teh spremembah z irsko vlado dosegel nepremagljive pogoje.

V nečem pa je bil Apple prvi na Irskem, saj se je tu ustalil kot prvo tehnološko podjetje, ki je postavilo proizvodni obrat na Irskem, kot se spominja John Sculley, Applov izvršni direktor od leta 1983 do 1993. Sculley je tudi priznal, da je eden od razlogi, zakaj je Apple izbral Irsko zaradi subvencij irske vlade. Obenem so Irci ponudili zelo nizke plače, kar je bilo zelo privlačno za podjetje, ki zaposluje na tisoče ljudi za razmeroma nezahtevna dela (montaža električne opreme).

Računalnik Apple II, računalniki Mac in drugi izdelki so postopoma rasli v Corku, vsi pa so se nato prodajali v Evropi, na Bližnjem vzhodu, v Afriki in Aziji. Vendar samo irska oprostitev plačila davka Applu ni dala priložnosti, da na teh trgih deluje brez davka. Veliko bolj kot proizvodni proces je bila pomembna intelektualna lastnina za tehnologijo (ki jo je Apple proizvedel v ZDA) in dejanska prodaja blaga, ki je potekala v Franciji, Veliki Britaniji in Indiji, vendar nobena od teh držav ni ponudila pogojev kot Irska. Zato je moral Apple za največjo davčno optimizacijo povečati tudi znesek dobička, ki bi ga lahko namenili irskim operacijam.

Nalogo oblikovanja celotnega kompleksnega sistema naj bi dobil Mike Rashkin, prvi Applov davčni šef, ki je v podjetje prišel leta 1980 iz Digital Equipment Corp., ki je bilo eno prvih pionirskih podjetij v ameriški računalniški industriji. Tu je Rashkin pridobil znanje o učinkovitih davčnih korporativnih strukturah, ki ga je nato uporabil pri Applu in s tem na Irskem. Rashkin tega dejstva ni želel komentirati, a Apple je očitno z njegovo pomočjo zgradil zapleteno mrežo manjših in večjih podjetij na Irskem, med katerimi prenaša denar in uporablja tamkajšnje ugodnosti. Od celotne mreže sta najpomembnejša dva dela - Apple Operations International in Apple Sales International.

Apple Operations International (AOI)

Apple Operations International (AOI) je glavni Applov holding v tujini. Ustanovljeno je bilo leta 1980 v Corku in njegov glavni namen je konsolidacija denarja iz večine tujih podružnic podjetja.

  • Apple ima v lasti 100% AOI, neposredno ali prek tujih korporacij, ki jih nadzoruje.
  • AOI ima v lasti več podružnic, vključno z Apple Operations Europe, Apple Distribution International in Apple Singapore.
  • AOI ni imel fizične prisotnosti ali osebja na Irskem 33 let. Ima dva direktorja in enega uradnika, vsi iz Appla (enega Irca, dva živita v Kaliforniji).
  • 32 od 33 sestankov upravnega odbora je bilo v Cupertinu, ne v Corku.
  • AOI ne plačuje davkov v nobeni državi. Ta holdinška družba je med letoma 2009 in 2012 poročala o čistem prihodku v višini 30 milijard dolarjev, vendar ni bila davčni rezident nobene države.
  • Prihodki AOI so od leta 2009 do 2011 predstavljali 30 % Applovega svetovnega dobička.

Razlaga, zakaj Applu ali AOI ni treba plačevati davkov, je relativno preprosta. Čeprav je bilo podjetje ustanovljeno na Irskem, vendar nikjer ni bila navedena kot davčni rezident. Zato ji v zadnjih petih letih ni bilo treba plačati niti centa davka. Apple je odkril vrzel v irski in ameriški zakonodaji glede davčnega rezidentstva in izkazalo se je, da če je AOI ustanovljen na Irskem, vendar se upravlja iz ZDA, ne bo mu treba plačevati davkov irski vladi, ameriški pa tudi ne, ker je bilo ustanovljeno na Irskem.

Apple Sales International (ASI)

Apple Sales International (ASI) je druga irska podružnica, ki služi kot depozitar za vse Applove tuje pravice intelektualne lastnine.

  • ASI kupuje končne izdelke Apple od pogodbenih kitajskih tovarn (kot je Foxconn) in jih z znatnim pribitkom preprodaja drugim podružnicam Apple v Evropi, na Bližnjem vzhodu, v Indiji in na Pacifiku.
  • Čeprav je ASI irska podružnica in kupuje blago, le majhen odstotek izdelkov dejansko pride na irska tla.
  • Leta 2012 ASI ni imel zaposlenih, čeprav je v treh letih poročal o 38 milijardah dolarjev prihodkov.
  • Med letoma 2009 in 2012 je Apple s sporazumi o delitvi stroškov iz Združenih držav lahko preusmeril 74 milijard dolarjev svetovnega prihodka.
  • Matična družba ASI je Apple Operations Europe, ki ima skupaj v lasti vse pravice intelektualne lastnine v zvezi z Applovim blagom, prodanim v tujini.
  • Tako kot AOI tudi ASI ni nikjer registriran kot davčni rezident, zato nikomur ne plačuje davkov. Globalno gledano ASI plačuje realni minimum davkov, zadnja leta davčna stopnja ni presegla desetinke odstotka.

Skupaj se je Apple samo v letih 2011 in 2012 izognil za 12,5 milijarde dolarjev davkov.

Vir: BusinessInsider.com, [2]
.